CEED Slovenia skupaj z Zavodom Ypsilon izvaja projekt Made with Y, kjer treniramo mlade iskalce zaposlitve in jih povezujemo s potencialnimi delodajalci.

Made-with-Y

Glavno spoznanje prve faze projekta je, da se pri povezovanju mladih in potencialnih delodajalcev veliko več ukvarjamo z mladimi v smislu njihovih kompetenc in pripravljenosti na vstop na trg dela. Podjetja, vključena v projekt »Made with Y« precej dobro vedo kakšen kader iščejo (tako po tehničnih kot osebnih kompetencah) in mladim, ki ustrezajo takšnemu profilu, zelo hitro dajo priložnost za potencialno zaposlitev.  Drugo opažanje je, da mladi niso najbolje pripravljeni na vstop na trg dela. Delamo sicer z bolj pro-aktivnimi mladimi, ki so sami izkazali interes za sodelovanje, izobraževanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, pa je tudi v takšnih skupinah opaziti nižjo pro-aktivnost, kot jo zahteva in pričakuje današnji trg dela. Skrbi nas kako je z mladimi, ki do naših delavnih sploh ne pridejo. Znotraj izobraževanj ugotavljamo tudi, da je mlade možno dobro in hitro podpreti, da izboljšajo svoj nastop na trgu (nadgradnja CV-jev, javno nastopanje, spoznavanje delodajalcev, delo pod pritiskom) in da so zelo učljivi, če do njih pristopimo z inovativnimi metodami in pristopi (bootcampi, igrifikacija, konkretni poslovni in timski izzivi, coaching, visoka interaktivnost na delavnicah).

Made with Y poročilo za leto 2016 >>

Katere so res tiste kompetence, ki jih mladi nimajo, delodajalci pa jih potrebujejo?
Delodajalci pri mladih najbolj pogrešajo pro-aktivnost in motiviranost za delo, ne samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih.
Po pogovoru z Zavodom za zaposlovanje vidimo, da znotraj projekta prihajamo do podobnih ugotovitev kot Zavod in sicer, da delodajalci pri mladih najbolj iščejo in pogrešajo naslednje kompetence:
1. motiviranost za delo
2. prilagodljivost (opravljanje različnih delovnih nalog; izmensko delo; prostorska mobilnost)
3. disciplina, vztrajnost in zanesljivost
4. organizacijske spretnosti (samoorganizacija dela, organizacija in učinkovita uporaba časa)
5. dobre delovne navade
6. navdušenje, entuziazem
7. izkušnje pri delu
8. komunikacijske veščine
9. veščine timskega dela (delo v skupini in medosebni odnosi)
10. samoiniciativnost

Poklici, ki so trenutno bolj iskani in med mladimi težje najdemo potencialne kandidate pa so:
– inženirji strojništva
– inženirji elektrotehnike
– inženirji elektronike
– programerji računalniških aplikacij
– razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij
– tehniki za strojništvo

Zaradi ogromnega povpraševanje po programerjih in razvijalcih programske opreme, smo se partnersko povezali s projektom Smartninja, ki mlade uči ključnih IT in programerskih veščin za 21. stoletje.  S partnerstvom želimo podjetjem omogočiti boljši in hitrejši dostop do mladih programerjev.

Prva opažanja glede mladih in slovenskega trga dela …
Mladi, s katerimi delamo so različni in jih v grobem lahko delimo v 2 skupini: na pro-aktivne in manj-aktivne. S pro-aktivnimi nimamo »veliko dela«, saj sami srkajo znanje, ki jim ga ponujamo, uporabijo naše izkušnje in povezave, ki jih imamo. Takšni mladi za zaposlitev in razgovor potrebujejo le kakšno dobro povezavo ali pa manjšo motivacijsko spodbudo, da naredijo kakšen dodaten korak, ki ga sami niso predvideli. Takšni mladi dobijo zaposlitev zelo hitro in v roku 5 mesecev smo do zaposlitve na takšen način pomagali že 17 mladim iskalcem zaposlitve. Pri mladih, ki so manj-aktivni, je največji izziv sprejemanje odgovornosti za lastno življenje. To se kaže predvsem v dveh opažanjih, ki se najpogosteje izražajo na delavnicah in kariernih coachingih: prvič, da jih večina ne ve, kaj si dejansko želi početi v svojem življenju oz. kakšno kariero bi si želel ustvariti. Če že ve, so te želje in cilji zelo splošni in neoprijemljivi ali pa postavljeni daleč naprej v neznano prihodnost. Najpogostejši odgovor glede službe in zaposlitve je še vedno: ne vem pravzaprav, sem zmeden/a ali pa si ne upam. Se pravi, da se soočamo z notranjimi ovirami oz. lastno negativno percepcijo mladih do sebe in trga dela.  Drugi kazalnik predstavlja neučinkovitost oz. nestrukturiran pogled na svojo karierno pot. Če že vedo kaj približno si želijo, največkrat nimajo jasnega načrta kako priti do tja. Manjkajo torej konkretne, zapisane aktivnosti in akcije, ki so jasno merljive in postavljene v urnik. Čas masovnega pošiljanje prošenj in življenjepisov na vse možne elektronske naslove je žal minil. Živimo v času, ko je potrebno trg dela bolj podrobno raziskati, se potencialnim delodajalcem približati (jih spoznati) in jim jasno predstaviti kakšno dodatno vrednost jim lahko ponudimo.
Drži, da slovenski trg dela ni najbolj prijazen in optimističen, ampak še vedno ponuja več kot dovolj zaposlitvenih priložnosti. Kar nam osebno povedo delodajalci je: »če imate dober kader, ga zaposlimo takoj«. In tudi naše izkušnje so takšne, ko smo delodajalcem poslali pro-aktivne in kompetentne mlade, so razgovor, prakso ali celo zaposlitev dobili zelo hitro.

Drugo pomembno opažanje projekta je percepcija mladih o karieri in slovenskem trgu dela. Ta ja bolj negativna kot pozitivna (mladi nimajo priložnosti, službo je težko dobiti itd). Stavek, ki na delavnicah ponavadi povzroči globljo refleksijo, je naslednji: »zaradi mene ali nas ne potrebujete iskati zaposlitve, to je vaša izbira in odgovornost«. V tem pogovoru večkrat opazimo, da imamo mladi percepcijo, da je službo nujno potrebno imeti, da to od njih pričakujejo starši, okolica, oni sami. V pogovoru, da to ni nujno potrebno, ampak da to vpliva na njihov življenjski stil (selitev od staršev, finančna svoboda, samostojnost), in da je to stvar, ki jo lahko izberejo ali ne, se stvari na delavnicah spremenijo. Največ kar lahko za mlade na delavnicah naredimo je torej, da jim damo moč, da prevzamejo odgovornost za svojo kariero v svoje roke. Argument mladih za nezaposljivost je, da je za to kriv sistem. Sistem (javna uprava) na drugi strani s prstom kaže na mlade, da niso dovolj aktivni. Resnica je nekje vmes: Slovenija ni idealen in enostaven trg dela, ki bi mladih ponujal najboljše zaposlitve. Lahko pa mladi znotraj tega sistema še prevzamejo odgovornost za svojo kariero in si poiščejo ali zgradijo službo, ki jim bo pomagala do boljšega življenja. Takšnega odnosa seveda ne bodo zavzeli vsi mladi, zato je naša naloga, da jim pomagamo – tako sistemsko (gradnja bolj spodbudnega trg dela in zaposlitvenih priložnosti), kot z izobraževanjem in opolnomočanjem za bolj konstruktiven odnos do življenja in kariere preko projektov kot je »Made with Y«

Priprava na prihodnost: kateri bodo poklici prihodnosti v luči 4. industrijske politike?
Na to vprašanje pravzaprav (kot družba) nimamo točnega odgovora, saj se družba spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Na trg dela je dramatično posegla tehnologija, ki vsakodnevno spreminja naše načine dela in življenjske stile. Kar lahko predvidimo, da bodo novi poklici tesneje povezani z novimi tehnologijami, ki vstopajo na trg, to so: mobilno nakupovanje, pametno steklo (smart glass),  obogatena resničnost (Augmented reality), virtualna resničnost (Virtual reality), umetna inteligenca, robotika, HoloLens, Weareble Technology. Poklici, ki so in tudi bodo v porastu bodo vezani na t.i. »proactive engagement«, kar pomeni večjo proaktivnost blagovnim znamk, ki bodo s pomočjo tehnologije svojo storitve in produkte prilagodile našim življenjskim navadam in stilom. Primer: na letališču iščete vaš let, kjer vam vaš pametni telefon pokaže pot do vaših vrat, vam predlaga, da obiščite wc, da lahko (glede na vaš srčni utrip) upočasnite tempo hoje, na poti pa vam bo (najverjetneje robot) prinesel še vašo najljubšo kavo in aplikacija poslala e-časopis, za katerega vemo, da ga radi prebirate v času, ko potujete. Če bo na eni strani vedno več poklicev, ki bodo povezani s tehnologijo, pa bodo na drugi strani tudi vedno več poklicev vezanih na socialna in medčloveške kompetence, ki bodo potrebne za kompleksno reševanje problemov, kritično razmišljanje in kreativnost. Ključ uspešnosti v prihodnosti bo (še bolj kot danes), sposobnost hitrega inoviranja in hkrati visoke učinkovitosti v prilaganju na vedno nove spremembe, ki se bodo pojavljale v svetu.

Top-skillss-Future-of-jobs

Slika pričakovanih kompetenc v prihodnosti zgoraj, za širši kontekst poklicev prihodnosti pa tudi: http://www3.weforum.org/docs/WEF_Future_of_Jobs.pdf

Zaključne misli:
Mladim moramo pomagati, da se bodo današnjemu hitro spreminjajočem se svetu, znali prilagoditi in ga začeli aktivno soustvarjati. Največjo podporo jim lahko nudimo na področju osebnega opolnomočanja in odnosa do samih sebe, saj le ta vpliva na vsa področja njihovega življenja, tudi kariero in zaposlitev. Mladi, ki so iz vseh strani bombardirani s potrošniškimi sporočili, da so nekaj posebnega in unikatni, morajo spoznati, da je potrebno za uspešno življenje zavihati rokave in razviti vsakodnevne delovne navade.  »Navdih in ideje so za začetnike, delo je za profesionalce«.

Matej Delakorda (CEED Slovenia), trener in vodja skupin, moderator za projekt »Made with Y«

X